Prezračevanje bivalnih prostorov je ključnega pomena za udobno in zdravo bivanje. Pa sploh ne gre zgolj za svež zrak v prostoru in boljši občutek. Ali pa za to, da v poletnih večerih malce shladimo stanovanje. Poleg temperaturne spremembe sta tu še vsaj dve izjemno pomembni zadevi.
Ena je zagotovo ustrezna vlažnost zraka in bogatost s kisikom, druga pa se nanaša na preprečevanje nastajanja zidne plesni. Prav slednja utegne postati velik problem, če boste na redno prezračevanje pozabili. In ne le, da je videti grdo, zelo slabo vpliva tudi na zdravje.
Koliko zraka potrebujemo?
Zagotovo eno tistih vprašanj, ki se nam porodijo, ko pomislimo na prezračevanje. Koliko zraka potrebuje človek in kako vedeti, ali ga je že »podihal«? Verjetno malce nerodna beseda, a vsekakor na mestu. Zavedamo se, da v dobro zaprtih bivalnih prostorih zraka oziroma kisika v njem enkrat pač zmanjka.
Znano je, da človek na uro potrebuje okoli 400 litrov svežega zraka. Sliši se ogromno, a potrebno se je zavedati, da je tega zraka v prostoru kar nekaj. Z rednim prezračevanjem boste poskrbeli, da ne bo težav z utrujenostjo, slabšo koncentracijo, glavoboli in tudi zidno plesnijo.
Zakaj presuh zrak ni dober?
Že res, da preveč vlage v zraku pomeni idealno kombinacijo za nastanek zidne plesni, a tudi presuh zrak ne vpliva dobro na nas. Pride lahko do pekočih ali vnetih oči, suhega grla, kašlja in podobno. Za idealno vlažnost zraka nekako velja stopnja nad 50 %.
Človek že sam začuti, kdaj je zrak presuh in kdaj preveč vlažen. Z rednim prezračevanjem boste poskrbeli, da bo stopnja vlažnosti v prostoru idealna, kar pomeni tudi manj prahu v zraku. Ta ne le da draži našo sluznico, pač pa omogoča bakterijam in virusom, da se selijo naokoli.
Kako pravilno prezračevati?
Za pravilno prezračevanje velja, da nekajkrat na dan odpremo vsa okna in ustvarimo prepih. Ni namreč dovolj odpreti zgolj eno okno in pričakovati, da bo prišlo do izmenjave zraka. Prepih pa je dobrodošel še zaradi ene druge zelo pomembne reči.
Na ta način boste onemogočili sporam zidne plesni, da bi se oprijele površine in pričele širiti svojo kolonijo. Prav zato je plesen velikokrat prisotna za omarami, ki so prislonjene ob steno, ali pa za pohištvom druge sorte, ki onemogoča kroženje zraka.
Prezračevanje v zimskem času
Če nam je za letni čas, ko so na sporedu visoke temperature, jasno, da prezračevanje sredi dneva odpade, pa je nekoliko drugače v zimskem obdobju. Takrat je zrak v notranjosti dodatno izsušen zaradi ogrevanja, zato nujno potrebujemo dotok svežega zraka od zunaj.

Ko so zunaj nizke temperature, moramo paziti, da ne zračimo predolgo, saj bi na ta način pretirano ohladili stene, kar bi pomenilo višji strošek za ogrevanje. Dovolj bo že 5 minut prepiha, zrak se bo izmenjal in takoj boste lažje zadihali. Velja pa biti pozoren tudi na ure zračenja, saj je v zimskem času popoldne zrak precej onesnažen s smogom.
Preženite alergije
Slab zrak v prostoru slabo vpliva tudi na nastanek (ali poslabšanje) težav z alergijami. Jasno je, da v obdobju cvetenja trav in dreves ni priporočljivo pretirano odpirati okna, če imamo doma koga, ki ga mučijo alergije. Navkljub temu pa je še vedno moč prezračevati varno.
Na okna je potrebno namestiti lovilce alergenov, ki so dejansko lahko kar komarniki, s katerimi boste ubili dve muhi na en mah. Ali pa recimo raje: dva komarja. Na trgu so tudi prav posebne mrežice v ta namen, zato se vsekakor pozanimajte, če imate težave z alergeni.