Imenujemo se narcistična generacija. Povedali so nam, da nam tehnologija in družbeni mediji dajejo napihnjen občutek za sebe. Toda večina od nas ne hodi okrog z občutkom, da smo tako pomembni. Dejansko obstaja eno temeljno čustvo, ki večinoma oblikuje našo samopodobo in vpliva na naše vedenje, in to je negotovost. Če bi lahko vstopili v možgane ljudi okoli vas, tudi narcistične, boste verjetno naleteli na nenehne valove negotovosti. Nedavna raziskava je pokazala, da 60 odstotkov žensk tedensko doživlja škodljive, samokritične misli.
V svojih raziskavah so psihologi uporabili orodje za ocenjevanje, znano kot Firestoneova ocena za samouničevalne misli (FAST), da bi ocenili samopodobo ljudi (ali »kritične notranje glasove«). Ugotovili so, da je najpogostejša samokritična misel, ki jo imajo ljudje do sebe, to, da so drugačni – ne v pozitivnem smislu, ampak na nek negativen, odtujevalen način. Ali je naša samozavest visoka ali nizka, je nekaj jasno; smo generacija, ki primerja, ocenjuje in presoja samega sebe v ogromni meri. Z razumevanjem, od kod prihaja ta negotovost, zakaj smo prisiljeni, da se kritiziramo in kako to stališče vpliva na nas, lahko začnemo izpodbijati in premagati destruktivno notranjo kritiko, ki omejuje naša življenja.
Zakaj sem tako negotov? Kaj povzroča negotovost?
Obstaja notranji dialog, ki spremlja naše občutke negotovosti. To se imenuje “kritični notranji glas”. Kritični notranji glas nastane iz bolečih zgodnjih življenjskih izkušenj, v katerih smo bili priča ali doživeli škodljiv odnos do nas ali tistih, ki so nam blizu. Ko odraščamo, nezavedno sprejmemo in priključimo ta vzorec destruktivnih misli k sebi in drugim ljudem okoli nas.
Torej, kakšni dogodki ali stališča oblikujejo to notranjo kritiko? Izkušnje, ki jih imamo z našimi zgodnjimi skrbniki (naprimer starši), so lahko temelj naše negotovosti kot odraslih. Predstavljajte si otroka, na katerega starši vpijejo. »Tako si neumen! Ne moreš sam ugotoviti kako je s tem? «Potem si zamislite negativne pripombe in stališča, ki jih starši izražajo proti sebi. “V tem izgledam grozno. Tako sem debel.“ Tega stališča niti ni treba verbalizirati, da bi vplivalo na otroka. Odsotnost staršev lahko pusti otrokom občutek negotovosti in verjamejo, da je z njimi kaj narobe. Intruzivni starši lahko povzročijo, da otroci postanejo introvertirani ali samostojni na načine, ki jim omogočajo, da se počutijo negotove ali ne dovolj dobre za druge. Študije so celo pokazale, da je pretirana pohvala lahko škodljiva za otrokovo samozavest.
Razlog za to je, da se morajo otroci počutiti videti sami sebe, kdo so kot osebe, da bi se počutili varne. Veliko naših vprašanj z negotovostjo lahko izvira iz našega zgodnjega stika samih s seboj. Psiholog pravi, da je ključ do zdrave navezanosti v treh stvareh, da se počutijo varni, videni, pomirjeni. Ali so otroci osramočeni ali pohvaljeni, se najverjetneje ne bodo počutili, da jih starši vidijo takšne, kot v resnici so. Lahko začnejo občutiti negotovost in izgubijo občutek svojih dejanskih sposobnosti.
Zdravo starševstvo je je, da sami vidijo sebe in svoje otroke realistično in jih obravnavajo s sprejemanjem in sočutjem. Najboljši način, na katerega starši lahko podpirajo svoje otroke, je, da jim omogočijo, da najdejo nekaj, kar je edinstveno za njih – nekaj, kar jih veseli in kjer se počutijo dobro. Ta dejavnost mora ustrezati otrokovim interesom, ne le staršem.
Ker otrok zasleduje kakršen koli interes, kjer se počuti “živega”, mora starš ponuditi podporo in priznanje za vloženi trud, ne pa se preveč osredotočiti na rezultat. Razlika je med tem, da starš reče otroku: »Kakšna osupljiva slika. Ti si najboljši umetnik, ki sem ga kdaj videl in besedami: »Všeč mi je način, kako si uporabili toliko barv. Super je, da si se tako potrudi s tem. Kaj ti je dalo to idejo? ”Ta praksa pomaga otroku vzpostaviti občutek lastne vrednosti.
Učinek negotovosti
Jasno je, da obstaja veliko stvari, ki oblikujejo naš kritični notranji glas, od negativnih odnosov, usmerjenih k nam, do odnosov, ki so jih naši starši imeli do sebe. Ko postanemo starejši, ta stališča internaliziramo kot naše. Te odnose ohranjamo tako, da verjamemo v naše negotovosti, ko živimo. Najpogostejši kritični notranji glasovi, ki jih ljudje doživljajo, so:
- Neumen si.
- Nisi privlačen.
- Nisi kot drugi ljudje.
- Ti si neuspeh.
- Nikoli ne boš naredil ničesar prav.
- Nihče te ne bo nikoli ljubil.
- Debel si.
- Ti si takšna zguba.
- Nikoli ne boš imel prijateljev.
- Nikoli ne boš mogel prenehati s pitjem ali kajenjem.
- Nikoli ne boš dosegli ničesar.
- Kaj je sploh smisel poskušati?
Kot tisti trener, ta glas postaja glasnejši, ko se približujemo našim ciljem. »Še minuto pa boš zajebal. Vsakdo bo spoznal, kdo si ti. Prenehaj, preden bo prepozno. «Pogosto se na te misli odzovemo, še preden se sploh zavedamo, da jih imamo. Na zabavi se lahko sramežljivi, umaknemo iz kroga ljudi, projeciramo te napade na ljudi okoli nas ali pa delamo proti prijatelju, partnerju ali našim otrokom.
Zamislite si, kakšno bi bilo življenje, če ne bi slišali nobene od teh misli, ki odmevajo v vaši glavi. Predstavljajte si, kakšna bi bila resničnost, če bi lahko živeli brez naše negotovosti.
Negotovost na delovnem mestu
Negotovost lahko vpliva na nas na neštetih področjih našega življenja. Vsak človek bo opazil, da je njihov notranji kritik bolj glasen na enem ali drugem področju. Na primer, lahko se počutite precej samozavestni pri delu, vendar popolnoma izgubljeni v ljubezenskem življenju ali obratno. Morda boste celo opazili, da ko se eno območje izboljša, se drugo poslabša.
Večina nas lahko od časa do časa občuti, da sabotiramo sami sebe. Stari občutki, da smo nesposobni ali da ne bomo nikoli cenjeni, lahko pošljejo naše negotovosti skozi streho.
Nekateri pogosti kritični notranji glasovi o naši karieri so:
- Ne veš, kaj počneš.
- Kdo misliš, da si? Nikoli ne boš uspešen.
- Preveč pritiskajo nate. Ne moreš uspeti.
- Nikoli ne moreš narediti vsega. Tako si len.
- Odloži to raje do jutri.
- Nihče tr ne ceni.
- Bolje, da si nepopoln kot pa odpuščen.
- Tukaj te nihče ne mara.
- Kdaj boš dobil pravo službo?
- Nihče te ne bi najel.